Pozor: tisti, ki še nimate davčne blagajne, s 1. februarjem strožji nadzor!

S 1.februarjem bodo nadzorniki Finančne uprave RS začeli s strožjim nadzorom in tudi doslednim izrekanjem  glob vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn. Sankcionirane bodo tudi vsebinske in programske nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov. Prekrškovni postopki se bodo vodili tako zoper zavezance, ki bodo kršili zakonodajo, kot tudi zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelali v skladu z določbami zakona. Posebna pozornost bo namenjena neizdajanju računov.

Na spodnji povezavi preverite na kakšni podlagi bodo opravljeni nadzori in katere so najpogosteje ugotovljene nepravilnosti:

www.fu.gov.si

The post Pozor: tisti, ki še nimate davčne blagajne, s 1. februarjem strožji nadzor! appeared first on POS Sector.

Zimske ideje za zabave v restavraciji ali baru

Izkoristite miren zimski čas in privoščite svojim gostom posebno zimsko doživetje v restavraciji ali baru. Zunaj je hladno, temperature na termometru padajo in skupaj z njim gre navzdol tudi naše razpoloženje in motivacija. Krajši zimski dnevi in ​​dolge noči po koncu praznikov se zdijo kot večnost in zaradi pomanjkanja energije in motivacije mnogi preživljajo čas med svojimi štirimi stenami, čakajoč na jasne in sončne dneve.

Tudi za gostince ta čas po praznikih ni ravno obsijan s soncem. Večina jih ve, da v tem obdobju ni za pričakovati nadpovprečnega dnevnega prometa, čeprav bi radi videli vsaj nekaj evrov več v blagajni po dnevnem zaključku. Vi kot gostinec morate biti pripravljeni na “tihi čas” in v tem obdobju za svoje goste pripravite nekaj, kar niti sami ne pričakujejo.

Privabite svoje potencialne goste iz toplih domov in jim ponudite posebno zimsko ponudbo!

Gostom ponudite zimske specialitete v zimskem okolju in zimsko zabavo.

Strateško načrtovana zimska zabava v restavraciji je lahko pravi hit.

Morda mislite, da zimska zabava ni najbolj primerna za vaš prostor, če se ne nahajate ob kakšnem zasneženem smučišču, vendar se motite. Z nekaj dobrimi idejami lahko vsak lastnik restavracije ali bara svoj objekt pretvori v mali zimski raj, s polno gosti, ki si želijo nekaj “toplote” v teh hladnih dneh. Prekinite monotonost zime v restavraciji ali baru, upoštevajte nasvete, ki jih imamo za vas in dobro pomislite, kaj bi najbolje ustrezalo vašim gostom.

Idej za zimsko zabavo v restavraciji ali v baru je veliko, nam so se zdele najbolj zanimive naslednje:

• Apres-Ski zabava = ”zabava po koncu smuke”

Pomislite malo, koliko vaših gostov si ne more privoščiti dragega zimovanja v kakšnem smučarskem središču. Tam namreč prirejajo najboljše apres-ski zabave. Apres Ski zabave se običajno organizirajo v restavracijah, barih in kočah na gorskih smučiščih. Ljudje – turisti ponavadi takoj po smučanju, sankanju, drsanju v smučarskih kombinezonih pridejo na takšno zabavo. Na teh zabavah se popije tudi veliko alkohola. Na dobro smuko se bodo morali vaši gostje odpeljati malo dlje, apres ski zabavo pa imajo lahko po novem kar v vašem lokalu.

Okrepite si zaloge alkohola, okrasite lokal z zimsko dekoracijo in priskrbite si odlično glasbo in vaši gostje bodo zares dobili občutek, da so na smučišču. Dekoracija restavracije ali bara za super apres-ski zabavo mora biti “ledena”. Ledeni kristali v razpršilu bodo naredili vtis zamrznenega ambienta, umetne snežinke in ledene sveče pa bodo dale piko na i zimski atmosferi. Dobro kuhano vino na zabavi ne sme manjkati. Da bo zabava res pravo doživetje, poleg alkohola svojim gostom ponudite tudi dobro hrano. Toplim zimskim enolončnicam ali gostim kremnim juham se nihče ne more upreti v teh hladnih dneh. Naj postanejo del vaše après-ski ponudbe. Če ima vaša restavracija vrt ali teraso, kjer je mogoče zakuriti žar, to obvezno izkoristite. Mimoidoči zagotovo ne bodo ostali ravnodušni ob vonju po kuhanem vinu in po klobasah z žara.

Na takšnih zabavah so priljubljene tudi promocije novih pijač. Svoje dobavitelje obvestite o načrtovanem dogodku in se dogovorite za morebitno promocijo s hostesami.

• Poletna zabava sredi zime

 

The post Zimske ideje za zabave v restavraciji ali baru appeared first on POS Sector.

Najbolj pogoste težave in vprašanja o davčnih blagajnah po uveljavitvi Zakona o davčnem potrjevanju računov

Kot podjetje, ki se ukvarja z razvojem programske opreme za davčne blagajne smo po nekaj dneh veljave Zakona o davčnem potrjevanju računov zaznali naslednje tehnične težave:

• Veliko časa se porabi pri nameščanju tiskalnikov, ki so starejšega tipa in naj bi podpirali QR kodo (dvodimenzionalno črtno kodo). Namen QR kode na računu je, da olajša delo zavezancem in finančnim inšpektorjem, ko bodo preverjali, ali je izdajatelj račun res potrdil prek informacijskega sistema Finančne uprave. Uvedba QR kode na računu pa bo zavezance tudi dodatno stala. Podjetniki so že pred uvedbo zakona opozarjali, da stari tiskalniki ne morejo natisniti QR kode in da bodo morali zaradi tega kupiti nove. To bi predstavljalo še dodaten strošek (od 100 evrov za male uporabnike do nekaj deset tisoč evrov za večje trgovine). Poleg tega so opozarjali, da bo dva krat dva centimetra velika QR-koda močno povečala porabo papirja za račune in črnila za tiskanje. FURS pričakuje, da bo njen informacijski sistem vsak dan potrdil od tri do pet milijonov računov.
• Nekaj težav smo imeli tudi s prikazom šumnikov na računu, pri starejših tiskalnikih. Vendar ima program Pos Sector možnost izbire različnih emulacij, odvisno od tipa tiskalnika.

Najbolj pogosta vprašanja v zvezi s programom, ki so nam jih postavile naše stranke ob uvajanju na nov program so bila:

• Kako se naredi konec izmene?

V programu je omoočeno, da se preprosto klikne na ikono, kjer se izbere, katere postavke  naj vsebuje poročilo za določenega operaterja.

• Kako dodati stranko v program pred izdajo računa?

V programu to omogoča ikona levo od gotovine.

• Kje se naredi končni zaključek dneva?

V Backoffice – Knjigovodstvo – Izpis poročila za obdobje, spodaj desno izberete za kateri dan želite izpis in označite, katere postavke želite, da se vam izpišejo na poročilu.

• Zakaj račun ni bil davčno potrjen?

V skoraj vsakem primeru, ko so nas stranke klicale za podporo, da račun ni dobil EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa) številke s strani Finančne uprave, je bil razlog, da tisti, ki je izdal račun (operater) v programu ni imel vpisano svojo davčno številko, ki je pogoj za ZOI številko. Ta številka se pošlje na FURS in na to FURS odgovori z davčno potrditvijo o prejemu računa, s številko EOR.

The post Najbolj pogoste težave in vprašanja o davčnih blagajnah po uveljavitvi Zakona o davčnem potrjevanju računov appeared first on POS Sector.

FURS bo s pomočjo davčnih blagajn nadziral tudi delo in zaposlovanje na črno

Finančna uprava želi seznaniti lastnike davčnih blagajn in njihove zaposlene, da bodo izdani računi v sistemu davčnih blagajn pomemben element za namene nadzora dela in zaposlovanja na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave je namreč sestavni del računa. Podatki o tej osebi se bodo za vsak izdan račun pošiljali na finančno upravo, ki bo z analizo tveganja v okviru svojih pristojnosti preverjala morebitne kršitve obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev in davčne zakonodaje, prav tako pa bo na terenu preverjala dejansko identifikacijo fizičnih oseb, ki izdajajo račune. Zavezance in zaposlene želimo seznaniti, da bo zelo pomembno, v imenu katerega zaposlenega pri zavezancu/podjetju je izdan račun, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi kdo njihovega identifikacijskega znaka zlorabljal.

Izdani računi v sistemu davčnih blagajn so hkrati pomemben element za namene nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno. Oznaka fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave, je namreč sestavni del računa. To oznako (npr. Račun izdal: PRODAJALEC 1) določi lastnik davčne blagajne, ki pa mora biti povezana z davčno številko fizične osebe, ki izdaja račun. Z vsako izdajo računa preko sistema davčnih blagajn se informacija o fizični osebi (operaterju), posreduje na finančno upravo. Podatek o identifikaciji fizične osebe potrebuje Finančna uprava RS za namene nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno. Podatek je potreben pri ugotavljanju dejanskega stanja obsega opravljenega dela legalnih zaposlitev, kakor tudi pri izvajanju nadzora zaposlovanja na črno. S prenosom pristojnosti nadzora zaposlovanja na črno in izvajanjem nadzorov s pomočjo mobilnih oddelkov Finančne uprave RS se je povečala prisotnost nadzornikov na terenu in število opravljenih nadzorov.

Od 18. 8. 2014 do 30. 11. 2015 je bilo s strani uradnih oseb Finančne uprave RS po določbah ZPDZC-1 izvedenih 14.118 nadzorov in v postopkih izrečenih za 2,5 milijonov evrov glob. Nadzori se izvajajo pretežno z mobilnimi enotami, ki imajo delovni čas 24 ur na dan in 7 dni na teden. Poostreno nadziranje na področju dela in zaposlovanja na črno je prispevalo k večjemu obsegu prijav tudi rednih zaposlitev in zavarovanj. Kljub temu pa v postopkih nadzora ugotavljamo, da delodajalci zaposlujejo delavce za krajši delovni čas, čeprav delajo poln delovni čas.

Prav tako se še vedno odkrivajo zlorabe podjemnih pogodb za dela, ki imajo elemente delovnega 2/2 razmerja in bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Plačila za delo v okviru neprijavljenega delovnega časa delodajalci najlažje zagotavljajo tam, kjer je poslovanje gotovinsko. Kršena je delovno pravna zakonodaja in hkrati davčna zakonodaja, saj so delavci zaposleni za čas, ki ni uradno prikazan kot zaposlitev, za delo so običajno plačani v gotovini, davki in prispevki od tega pa niso plačani. Podatek o identifikaciji fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave (operaterja na blagajni), se potrebuje tudi za identifikacijo osebe, ki v finančnem nadzoru lahko da pojasnila o spremembah podatkov na računu, oziroma za identifikacijo osebe, ki je morebiti nedovoljeno spremenila račun. Zaradi tega morajo biti delodajalci še posebej pozorni na to, kako zaposleni uporabljajo svoj identifikacijski znak pri izdaji računa, hkrati pa morajo biti na to pozorni tudi zaposleni, da ne bi prišlo do zlorab njihovega identifikacijskega znaka. Podatki o identifikacijski številki zaposlenega, ki izda račun, bodo ključnega pomena za analizo tveganja pri nadzoru dela in zaposlovanja na črno. Gospodarski subjekti in zaposleni se morajo zavedati pomena svoje identifikacije, s katero potrdijo izdajo računa, določene pa se tudi globe za neustrezno uporabo identifikacijske številke operaterja.

vir: Odnosi z javnostmi, Finančna uprava RS

The post FURS bo s pomočjo davčnih blagajn nadziral tudi delo in zaposlovanje na črno appeared first on POS Sector.

Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti?

Račune za opravljene prevoze bodo lahko taksisti izdajali na dva načina: preko nadgrajenih taksimetrov, ki bodo ob izdaji računa sami poskrbeli za davčno potrditev le-tega ali preko ločenih elektronskih naprav (tablic, pametnih telefonov,..) s tiskalniki. V primeru izdaje računa preko ločene elektronske naprave taksimeter ne bo imel vloge blagajne, ampak bo služil kot naprava (instrument) za merjenje opravljene storitve.

Taksimeter v tem primeru ne bo izdal računa, ampak bo izpisal podatke o opravljeni storitvi. Na enak način je možna tudi izdaja računov preko vezane knjige računov. Tudi v tem primeru bo taksimeter služil kot instrument za merjenje opravljene storitve, medtem ko se bo račun izdal iz vezane knjige računov (račune izdane iz VKR je potrebno naknadno pošiljati v potrjevanje v skladu z določili ZDavPR).

V primeru izdaje računa preko ločene elektronske naprave ali iz vezane knjige računov je potrebno izdanemu računu priložiti izpisek podatkov o opravljeni vožnji iz taksimetra (izpisek iz taksimetra v tem primeru ni račun ampak specifikacija opravljene storitve).

The post Na kakšen način bodo izdajali davčno potrjene račune taksisti? appeared first on POS Sector.

Kako izbrati davčno blagajno?

V Sloveniji je malo podjetij, ki se profesionalno ukvarjajo izključno z razvojem POS blagajn oziroma programske opreme za izdajanje računov in vodenjem poslovanja. Realno govorimo o par podjetjih, ki dokazano skozi čas in prakso stojijo za kvaliteto proizvodov in podporo uporabnikom.
Danes lahko na tržišču najdete preko 100 programov davčnih blagajni, ki so se pojavili kar čez noč. Le malo je zares teh, ki vedo tudi kako se bo program pokazal v praksi. Predpostavke so eno, praktični pokazatelji in dejstva pa pridejo s prakso.

Ali ste bogati, da bi kupili poceni?

Sprejet je bil Zakon o davčnem potrjevanju računov in davčno blagajno bo potrebno imeti, vendar po kakšni ceni? Ta industrija se vsekakor razvija, za uporabnike pa so zopet tu stroški. Predstavljajte si, da kupujete avto in izbirate med zaupanja vrednimi znamkami (Volvo, Mercedes, Toyota) in malo manj znanimi in preverjenimi avtomobilskimi znamkami (Ssangyong, Dacia). Seveda morate biti poleg kvalitete pozorni tudi na ceno.
Bi peljali s tem avtom, ki ni prešel crash testa, ali ima samo eno zvezdico na varnostni lestvici svojo družino na daljšo pot? Pozorni morate biti tudi na pooblaščene servise in na dosegljivost rezervnih delov. Včasih lahko poceni in nepreverjeno stvar kar drago plačamo. Poceni davčne blagajne niso izjema.
Taki so primeri kar nekaj novih programskih rešitev davčnih blagajn, ki se ponujajo na tržišču. Veliko jih ponuja davčne blagajne po nizkih cenah, ki jih niso testirali več kot 15 dni, ki nimajo izkušenj s terena in tudi podpora nima izkušenj, ki bodo še kako potrebne.
Od programov, ki so nastali samo zaradi uveljavitve Zakona o davčnem potrjevanju računov, večina ni prilagojena na aktivne spremembe zakona, natančno vodenja skladišča, obračun kompleksnih davčnih stopenj in vodenje drugih knjigovodskih dokumentov.
Avtorji davčnih blagajni ne odgovarjajo za napake pri delovanju. Po našem mnenju je Slovenija napravila veliko napako s tem, da se davčne blagajne ne certificirajo. Podjetja ne odgovarjajo v primeru, da vam davčna blagajna ne bo delovala. Za razliko od Slovenije, je na Hrvaškem, BiH, Srbiji vsaka davčna blagajna morala dobiti certifikat s strani Ministrstva za finance. Vsako podjetje, ki je ponujalo davčne blagajne pa je moralo predložiti bančno garancijo za vračilo denarja nezadovoljnim kupcem. Certifikat in garancija za vračilo denarja nezadovoljnim kupcem so ravnovesje za korektno tekmo med kupcem in prodajalcem na tržišču. V Sloveniji bomo kot kaže bolj prepuščeni intuiciji…

Kako izbrati davčno blagajno?

Razlike med blagajnami:

• cena
• način plačila (enkratno ali mesečno; po napravi ali po zavezancu za davčno blagajno)
• dostopnost podpore za uporabnike
• programske nadgradnje (v primeru sprememb pri FURS)
• pristop preko internet preglednika, preko mobilne ali namizne aplikacije (pristop preko internet
• preglednika je lahko prednost zaradi rednega varnostnega kopiranja podatkov na računalniku ponudnika programske storitve)
• izgled in praktičnost
• razpoložljive opcije

Poleg intuicije in navedenih osnovnih odlik vsake blagajne, naj vam naštejemo še par predlogov, da ne boste naredili napake pri izbiri davčne blagajne.

1. Preverite ali ima prodajalec poslovalnico ali partnerja v vaši bližini. Bližje kot je, manj je možnosti za prevare. V primeru težav pa jih lahko obiščete in zahtevate usluge, za katere ste plačali.
2. Dodatne možnosti: davčne blagajne, ki poleg povezave s FURS zaradi konkurenčnosti nudijo tudi dodatne možnosti za vodenje vašega poslovanja so bolj zanesljive.
3. Brezplačno testirajte davčno blagajno. To je najboljši test. Podobno kot čevelj, ki ga morate pred nakupom preizkusiti. Nakup davčne blagajne pa je dolgoročna naložba in kot tako jo je treba tudi vzeti.

The post Kako izbrati davčno blagajno? appeared first on POS Sector.

Trenutno davčne blagajne uporablja le 10 % zavezancev

2. januar 2016, ko bo obvezno uporabljati davčne blagajne, se nezadržno bliža. V naslednjih sedmih delovnih dneh bo moralo skoraj 90 % zavezancev pridobiti vse potrebno za uporabo davčne blagajne.

Po predvidevanjih naj bi davčne blagajne uporabljalo okrog 70.000 zavezancev, trenutno pa jih uporablja le 7.000. Nekoliko višji je odstotek tistih, ki so si že pridobili namensko digitalno potrdilo, ki je nujno za delovanje davčne blagajne. Takšnih zavezancev je 26.000 ali dobra tretjina.

Vsi zavezanci, ki bodo izdajali račune in so po ZDavPR zavezani k davčnem potrjevanju računov (tudi uporabniki vezane knjige računov in t.i. mini blagajne v eDavkih) bodo pred začetkom gotovinskega poslovanja potrebovali namensko digitalno potrdilo, saj bodo le na takšen način lahko v informacijski sistem FURS posredovali podatke o poslovnih prostorih in podatke o izdanih računih.

Namensko digitalno potrdilo bo vezano na zavezanca. Ta bo lahko imel tudi več namenskih digitalnih potrdil, saj samostojno odloča o njihovem potrebnem številu. Pridobi lahko več namenskih digitalnih potrdil ali pa uporablja kopije namenskih digitalnih potrdil. Namenska digitalna potrdila so lahko nameščena na posamezni elektronski napravi ali centralno. Odločitev je odvisna od poslovnih in tehničnih zahtev zavezanca.

Kakšen bo sicer postopek pridobitve namenskega digitalnega potrdila?

1.  Zavezanec prek portala eDavki vloži Zahtevek za pridobitev namenskega digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov, ki se imenuje DPRPridobitevDP.
2. Po vložitvi zahtevka zavezanec oziroma njegov pooblaščenec na osebni del portala eDavki prejme referenčno številko in geslo za prevzem namenskega certifikata.
3. Prejeto referenčno številko in geslo zavezanec ali njegov pooblaščenec nato vnese v poseben portal za prevzem namenskega digitalnega potrdila na spletni strani MJU.
4. Po vnosu omenjene referenčne številke in gesla na portal MJU lahko zavezanec ali njegov pooblaščenec na tem istem portalu prevzame namensko digitalno potrdilo v obliki ».p12« datoteke.
5. Omenjeno potrdilo (».p12« datoteko) nato zavezanec ali pa ponudnik storitve davčne blagajne namesti v program davčne blagajne ali v mini blagajno.

 

Namensko digitalno potrdilo bo torej zavezanec lahko pridobil ali preklical le elektronsko prek sistema eDavki. Vsi bodoči uporabniki davčnih blagajn, ki še niso registrirani kot uporabniki portala eDavki, naj za pridobitev in preklic namenskega digitalnega potrdila čim prej pooblastijo drugo osebo, morda računovodski servis ali ponudnika davčne blagajne. Postopek je opisan v sporočilu za javnost z dne 2. 11.2015.

Za tehnično pomoč lahko zavezanci pokličejo na telefonsko številko (05) 2976 800, vsak dan od ponedeljka do petka od 8:00 do 15:00 ali pa pošljejo elektronsko pošto na naslov sd.fu@gov.si.

Odnosi z javnostmi, Finančna uprava RS

The post Trenutno davčne blagajne uporablja le 10 % zavezancev appeared first on POS Sector.